Sopranistka Nika Gorič, ki so jo kritiki opisali kot »mojstrico različnih glasbenih stilov« in pevko s »fenomenalno zmožnostjo preobrazb in igralskim izrazom«, se počuti doma tako na koncertnih kot opernih odrih.
Šolala se je na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, nato je študirala na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu in na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, kjer je magistrirala in opravila umetniški doktorat. Za magistrski študij in posebne uspehe je prejela Regency Award, ob zaključku doktorskega študija pa prestižno priznanje »Queen’s commendation for excellence« kot študentka leta. Leta 2019 je kot nekdanja študentka z znatnim prispevkom za ugled glasbenega poklica prejela laskavi naziv »Associate of Royal Academy of Music«, leta 2021 pa je bila prejemnica nagrade Slavnostnih iger Mecklenburga-Predpomorjanske, s čimer je postala stalna umetnica tega festivala.
Med njenimi solističnimi koncertnimi viški so nastopi v Berlinski filharmoniji pod taktirko Pabla Herasa - Casada, v hamburški Filharmoniji na Labi z orkestrom NDR Filharmonije na Labi, s Simfoničnim orkestrom iz Birminghama, z londonskim Filharmoničnim orkestrom pod vodstvom Joane Mallwitz, z orkestrom Il pomo d’oro in Georgeem Petroujem, z Ensemble Modern pod vodstvom Michaela Wendeberga in s Camerato Salzburg pod vodstvom Giovannija Guzza. S Salzburškim festivalom je gostovala na Kitajskem, pred tem pa z Avstralskim komornim orkestrom in Richardom Tognettijem v Avstraliji, kjer je nastopila v sydneyjski operni hiši. Je redna izvajalka na festivalih v Švici, Franciji, Avstriji, Nemčiji in Angliji.
Na domačih tleh se je predstavila v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu, kjer je kot solistka dve leti nastopala na novoletnem koncertu Zbora in Orkestra Slovenske filharmonije, ter sodelovala na abonmajskih koncertih orkestra. Nastopala je v Slovenski filharmoniji, že več let pa sodeluje tudi na Festivalu Ljubljana; leta 2021, recimo, je z ansamblom Dissonance pod vodstvom Marka Letonje izvedla Wolfove samospeve in Mahlerjevo Simfonijo št. 4, lani pa se je predstavila z Mahlerjevimi samospevi na besedila Friedricha Rückerta. Septembra lani je s pianistom Simonom Trpčeskim izvedla recital na Festivalu Maribor.
Med opernimi vlogami Nike Gorič najdemo številne vodilne sopranske vloge od baročne opere do stvaritev 20. in 21. stoletja. V pretekli sezoni je uspešno debitirala v frankfurtski Operi v odmevni izvedbi opere Blühen Vita Žuraja, ki jo je režirala Brigitte Fassbaender.
Med vrhunci te sezone omenimo sodelovanje na turneji z Ensemble Modern (v Frankfurtu, Bambergu, Ljubljani in Mariboru), odpotovala bo na Japonsko, kjer bo nastopila s Tokijskim metropolitanskim simfoničnim orkestrom pod taktirko Daniela Hardinga, slišali jo bomo lahko na Slavnostnih igrah Mecklenburga-Predpomorjanske in v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bo nastopila v vlogah Evridike in Adine ter debitirala v vlogi Sophie (Werther), Mi (Dežela smehljaja) in Miška Aida (Miši v operni hiši).
